Verjetno ste pred desetimi dnevi opazili, da se je v blogih pojavilo nekaj novega. Lastnik serverja Edublogs, James Farmer, se je povezal s ponudnikom wikijev (WikiSpaces) in se dogovoril, da le-ta ponudi vsem lastnikom bloga brezplačen wiki.

Wiki je tako dobil vsakdo, ki ima blog na Edublogs. Če ga ne potrebujete, nič hudega. Je samo opcija, ki vam je na voljo. Če koga moti prisotnost oznake za wiki v svojem blogu, problem se da preprosto rešiti. Prijavite se v svoj wiki. Kliknite na zadnji zavihek z napisom Wikispace, odkljukajte Show badge on Edublogs. Če je okence prazno, povezave do wiki ne bo več v vašem blogu. Ne pozabite klikniti še na Save settings.

Še to. Tudi če se povezave ne vidi več v blogu, wiki ostaja še vedno vaš. V primerjavi s PBWiki se mi zdi manj zmogljiv, omogoča pa precej več možnosti pri izgledu (menjavanje barve ozadja in podobno), logotipa v glavi, bolj pa je preprosto tudi dodajanje novih strani v kazalo ob levem robu.

Mihaela je v svojem zadnjem prispevku postavila nekaj vprašanj, ki so povezani s korpusi in njihovo gradnjo. Rada bi ji odgovorila tu, v skupnem blogu, ker bo morebiti še koga drugega zanimalo. Upam tudi, da boste tudi drugi spregovorili in postavili svoja vprašanja. Tudi če nanje ne bomo našli odgovora, ga bomo vsaj skupaj iskali. Temu je v končni fazi tale blog namenjen.

Mihaela pravi:

Ni mi povsem jasno, kaj je mišljeno s ‘populacijo’, ‘mejami populacije in njeno hierarhično strukturo’ in ‘okvirno ciljno velikostjo korpusa’. Prosim, če mi podrobneje obrazložite te termine. Zanima me tudi način vzorčenja; kdaj se odločimo za cele članke oz. posamezne dele člankov in na podlagi katerih kriterijev se odločamo za vključitev posameznih delov člankov v korpus. Še malo bom zatežila – kakšna je razlika med pisnim in elektronskim ‘prenosnikom’ (ali gre pri tem za vir, ki je le v ‘papirnati’ obliki v nasprotju z ‘elektronsko’ obliko…).

Pa pričnimo s terminološkimi težavami. Če se spomnite, smo na delavnici rekli, da je korpusna metoda kvantitativna metoda proučevanja jezika. V kvantitativnih raziskavah populacijo razumemo kot množico, ki jo proučujemo s statističnimi metodami. V našem primeru je ta množica jezik. Ker pa je jezik lahko vse to, kar npr. pišemo v ta blog (pisni jezik), kar rečem svojim otrokom, ko ju spravljam v posteljo (govorni jezik), pravljica, ki jo pred tem preberem na glas (govorjeni jezik), kar slišim na televiziji in preberem v časopisu in na oglasni deski, lahko ugotovimo, da je zelo težko proučevati tole množico, če ji ne postavimo neke meje. Dejansko je tudi nemogoče oceniti, kako velika je ta množica. Zatorej so meje še bolj potrebne.

Če ne določimo populacije, ne moremo sestaviti korpusa, ki bo to množico predstavljal in nam omogočal, da svoje ugotovitve posplošujemo na celotno množico. Korpus je vedno le vzorec neke večje množice, je bolj obvladljiv, in če je dovolj dober, množico lahko dovolj dobro predstavlja.

Pri reševanju problemov, ki so povezani z definicijo jezika kot populacije, se preprosto poskušamo posluževati čim bolj pragmatičnih rešitev. Kako? S tem, da populacijo poskusimo definirati in ji določiti njene meje.

Pri definiranju populacije moramo odgovoriti na vprašanje, ali gre za jezik, ki ga ljudje slišimo in beremo (receptivni aspekt jezika), ali za jezik, ki ga ljudje napišemo in govorimo (produktivni aspekt jezika). Pri opisu obeh so zelo pomembne demografske značilnosti tistih, ki jezik sprejemajo oz. tistih, ki ga producirajo. Npr. starost (otroci, mladostniki,…), spol, družbeni sloj (niso npr. vsi družbeni sloji enako zastopani, ko gre za bralce časopisa The Sun) in podobno. Obstaja pa še tretja možnost. Gre za produkte, ki jih določimo glede na njihovo besedilno kategorijo ali žanr.

Preprosto rečeno, pri postavljanju mej korpusa določimo, kaj vključimo v korpus in česa ne (npr. če gre za produkte, povemo, kakšna besedila vključimo v korpus in kakšna ne). Razlogi za vključitev so seveda povezani s cilji, ki jih želimo doseči.

Hierarhična struktura populacije se nanaša na kategorije besedil, ki so del množice, ki jo naš korpus želi predstavljati. Npr. če govorimo o jeziku neke stroke, moramo ta jezik stroke in njene dele definirati. Vsak jezik stroke npr. sestavljajo besedila (pisna, govorna ali govorjena), ki so rezultat komunikacije med strokovnjaki (poročila, strokovni članki, znanstvena besedila, priročniki, predstavitve,…), strokovnjaki in bodočimi strokovnjaki (učbeniki, priročniki, enciklopedije, predavanja,…) in med strokovnjaki in laiki (poljudna in znanstveno poljudna besedila, reportaže, predstavitve,…). To je tista ‘večja slika’. Nas zanima cela ta podoba, le en njen del? Kako je ta del sestavljen, strukturiran? Obstaja le en tip besedil? Recimo, zanimajo nas predavanja strokovnjakov bodočim strokovnjakom. So vsa predavanja enaka? Jih morebiti lahko razvrstimo v nekakšne podskupine, podžanre? Če ja, potem mora naš korpus to strukturo odražati.

Okvirna ciljna velikost korpusa se nanaša na število besed, ki jih želimo zbrati: recimo 10.000 besed (oz. pojavnic).

Pri gradnji specializiranih korpusov se običajno odločamo za cela besedila. Razlog je ta, da izkušnje kažejo, da se nekatere strokovne besede pojavljajo le v določenem delu besedila (npr. samo v začetku, v sredini), zato bi se lahko zgodilo, da naš korpus ne zajame nekatere pomembne izraze. Dele besedil se običajno uporalja pri gradnji splošnih/reprezentativnih korpusov za nek jezik. Vsaj praksa je bila takšna v preteklosti. Pri tem so uporabljali slučajno vzorčenje, če se prav spomnim. Tisti, ki vas to zanima, najbolje je, da preberete opis korpusov Brown, LOB in podobno.

Prenosnik je elektronski npr. v elektronskih sporočilih. Res gre za pisni jezik, vendar narava prenosnika pomembno vpliva nanj (primerjajmo običajna pisma z elektronskimi sporočili, klepet v živo s klepetom na internetu).

Upam, da je slika sedaj malce bolj jasna. Smarties so le za tiste, ki so se prebili do konca. Žal.

Ker se zdi, da je naš PBWiki malce zaspal, morebiti bi bilo smisleno par besed napisati o delu v njem. Naslov in ključno besedo lahko dobite od nas, če ste si ga založili (pišite po mailu).

Naš wiki služi kot spletno stičišče informacij. Najdete lahko program delavnice in cilje posameznih enot delavnice. Tu so tudi navodila za samostojno delo za vsak teden posebej. Najdemo pa lahko tudi povezave do člankov, programov, ki so grupirani glede na vsebino, ki jo pokrivajo.

V wiki odlagamo tudi svoje korpuse, vaje oz. izdelke, ki jih napišemo oz. naredimo.

Uvod v uporabo wikijev najdete lahko tu: PbWiki Tour. Je preprost in ne obremenjuje s podrobnosti.
Če želite napisati kaj na stran (npr. dopolniti opis korpusa na svoji strani), morate klikniti na zavihek, na katerem piše Edit, in potem napisati to, kar želite. Ni potrebno oblikovati besedila. Nekoč, ko bo za to čas in volja, pa lahko preberete WikiStyle, ki se pojavi kot Help na desni strani spodaj, vendar šele potem, ko kliknete na Edit, in se lotite eksperimentiranja še s tem.

Vsaka stran v wikiju ima funkcijo, ki omogoča, da napišemo komentar. Kliknemo na zavihek zgoraj z napisom Comments in napišemo do 2000 znakov komentarja. Lahko postavimo vprašanja, delimo svoje mnenje,… Funkcijo komentiranja lahko uporabljata brez omejitev.

Kar korajžno! Če so vprašanja, pa jih kar postavite. Lahko tudi tu.

Ti prstki!!!
Verjamem, da ni vsakomur všeč izgled tega bloga. Vseeno vas prosim, da nastavitev tu ne spreminjate. Včasih se namreč zgodi, da zaradi spremenjenega izgleda bloga izgubimo podatke, povezave. Popravljati potem je težko.

Predlagam, da spreminjamo nastavitve v svojih lastnih blogih. V njih lahko spreminjamo izgled bloga dvajsetkrat na dan, tam smo svoj gospodar. Seveda tudi župco bomo pojedli, ki jo bomo skuhali. Vendar spada zraven, saj se vendar učimo.

Pristanem pa na to, da spremenimo izgled bloga, vendar to mora biti skupna odločitev. Alo, povejte, katero ozadje vam je najbolj všeč in bi ga najraje videli v tem blogu. Predlagam, da si ozadja ogledate v svojem blogu, zapomnite si njegovo ime in nam sporočite. Spremenila bom izgled bloga z ozadjem, ki bo zbralo največje število glasov. Minimum mora biti vsaj osem glasov.

Naj se glasovanje prične!

P.S.

Fotografijo je posnel Shadowbox.

Če je kdo kje, ga lepo pozdravljam.

Rosvita Šengelaja